Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik že od leta 2006 opozarja pristojne organe na različno pravno prakso pri uresničevanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Nekatera sodišča so zavračala postavitev tolmača s sklepom, s katerim je gluha oseba prišla na narok, z obrazložitvijo, da niso naročniki in tudi ne plačniki stroškov tolmačenja do tega, da tolmačem, ki so tolmačili v posameznih zadevah, niso priznali stroškov tolmačenja, kot to velja za sodne tolmače, temveč so upoštevali Tarifo za tolmače slovenskega znakovnega jezika, ki je bistveno nižja.
Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je ves čas vztrajal na stališču, da ima gluha oseba pravico do tolmača v vseh postopkih pred sodiščem (tako kazenskih kot civilnih – primer zapuščinske obravnave, sodniki za prekrške) ter da je sodišče dolžno tudi kriti stroške tolmača, skladno s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
Našemu stališču je končno pritrdilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, mnenje katerega nam je posredovalo Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je nedopustna neenotna sodna praksa v zvezi s priznavanjem pravice do tolmača za znakovni jezik ter da je potrebno dosledno spoštovati določbe Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. V praksi to pomeni, da mora sodišče upoštevati pravico gluhe osebe do sodnega tolmača za znakovni jezik ter določiti takega tolmača s sklepom vsakič, ko se pokaže potreba po pomoči pri komunikaciji s strankami.
Glede civilnih zadev, po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mora sodnik preložiti obravnavo v primeru, da ga gluha oseba z dopisom ni opozorila, da pri predmetni obravnavi potrebuje tolmača in sodišče do dneva obravnave ni postavilo sodnega tolmača, ki je na seznamu zapriseženih sodnih tolmačev. Po dosedanjih izkušnjah, ki jih beležimo na Zavodu Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, gluhe osebe v večini primerov same poiščejo tolmača za predmetne obravnave, ki pa ni nujno, da je tudi sodni tolmač in ravno v tem delu se je največkrat zapletalo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svojem mnenju zapiše, da morajo sodišča tudi v teh primerih s sklepom imenovati takega tolmača, ki sicer ni na seznamu sodno zapriseženih tolmačev, vendar pa le za predmetno obravnavo.
S sklepom imenovani tolmač je tudi upravičen do nagrade in povračila stroškov, ki je določena s Pravilnikom o sodnih tolmačih in ne na podlagi Tarife za tolmače slovenskega znakovnega jezika, na katero sodišča niso vezana.