Naloge Sveta za slovenski znakovni jezik so opredeljene v 24. členu Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika:
– skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika,
– skrbi za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika,
– spremlja izobraževanje, usposabljanje in delo tolmačev za slovenski znakovni jezik ter dinamiko pridobivanja certifikatov,
– predlaga spremembo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za tolmača znakovnega jezika,
– sodeluje z ustreznimi organi na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, sodstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, športa, kulture in drugimi organi,
– predlaga pristojnim organom uskladitev vprašanj, pomembnih za izvajanje zakona,
– seznanja se z reševanjem ugovorov v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja,
– obravnava druga vprašanja ter zagotavlja pomoč pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na uporabo znakovnega jezika.
V letu 2009 je imel svet 2. redni seji, na katerih se je seznanil oziroma sklepal o naslednji problematiki:
– obravnaval in sprejel je poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2008;
– obravnaval in sprejel je poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za obdobje od 1.1. do 31.12.2008;
– poročilo o uveljavljanju ZUSZJ za prvo polletje 2009;
– prisostvoval predstavitvi Klicnega centra za osebe z okvaro sluha, ki ga Zavod Združenje tolmačev izvaja kot eksperimentalni projekt od septembra 2009 dalje, katerega namen je pridobivanje informacij javnega značaja za osebe z okvaro sluha. Projekt financira MDDSZ;
– kot temo tradicionalnega posveta se je svet odločil predstaviti brošuro Stanje slovenskega znakovnega jezika – izdelava ekspertize, katere naročnik je bilo Ministrstvo za kulturo. V ekspertizi so nakazane možne rešitve, predvsem pa splošno priznavanje slovenskega znakovnega jezika kot jedrne sestavine kulturne identitete gluhe skupnosti ter vzpodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela na področju slovenskega znakovnega jezika;
– svet se je seznanil s kadrovsko problematiko tolmačev slovenskega znakovnega jezika, saj število certificiranih tolmačev ne more pokriti vseh potreb;
V zvezi z izvajanjem zakona je potrebno izpostaviti nekaj statističnih podatkov:
– odločbo o pravici do uporabe slovenskega znakovnega jezika je pridobilo 876 gluhih oseb, od tega 40 oseb s statusom dijaka ali študenta;
– v letu 2009 se kaže trend naraščanja opravljenega števila ur tolmačenja, ki je v primerjavi z letom 2008 za 5% višji. V letu 2009 je bilo opravljeno skupaj 12.060 ur tolmačenja (v letu 2008 11.430 ur) oziroma 9.001 ur, plačljivih z vavčerjem (v letu 2008 je bilo 8.997) in 3.059 ur, katerih plačniki so javne institucije (v letu 2008 je bilo 2.511 ur);
– v register tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki ga vodi MDDSZ, je trenutno vpisano 40 tolmačev;
– storitev tolmačenja se izvaja na podlagi podjemne pogodbe (19 tolmačev), 21 tolmačev pa opravlja to dejavnost kot samostojni podjetnik.
Ocenjujemo, da je bilo delo Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2009 uspešno, saj je čutiti večjo osveščenost slišeče javnosti pri zagotavljanju pravice gluhih oseb do tolmača, ki se kažejo v pozitivnih odzivih. Kljub aktivnosti sveta pa ostajajo nekatera vprašanja, pomembna za izvajanje zakona, odprta:
1. še vedno je kršena pravica gluhih do tolmača v času študija, kljub temu, da je ministrica za visoko šolstvo v prejšnji vladi v odgovoru na poslansko vprašanje pritrdila mnenju MDDSZ, ki tolmači zakon tako, da imajo gluhi študentje pravico do tolmača med predavanji. Na ta problem je bilo posebej opozorjeno na okrogli mizi z naslovom Prikrita diskriminacija gluhih študentov in študentk na slovenskih univerzah.
2. Skrb za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika ter razvoj znakovnega jezika sta zaupana Svetu Vlade RS za slovenski znakovni jezik in Zavodu Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, a brez zagotovitve finančnih sredstev. Zato se je v letu 2008 aktivno pristopilo k izdelavi Ekspertize o stanju znakovnega jezika (predsdtavitev ekspertize je bila na tradicionalnem posvetu decembra preteklega leta), v okviru katere so nakazane možne rešitve, predvsem pa splošno priznavanje slovenskega znakovnega jezika kot jedrne sestavine kulturne identitete gluhe skupnosti ter vzpodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela na področju slovenskega znakovnega jezika;
dr. Stane Košir l.r.
predsednik sveta
December, 2009