ZAPISNIK 6. SEJE SVETA ZA SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK


Seja je bila v sredo, dne 06.02.2007 ob 12.30 uri v prostorih Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, Prekmurska ulica 6, Ljubljana

PRISOTNI ČLANI SVETA: Stane Košir, Dana Batič, Zlata Crljenko, Martin Dobnikar, Ljubica Lukan, Meri Moderndorfer, Frida Planinc, Zdenko Tomc, Jasna Bauman

OPRAVIČENO ODSOTNI: Božidar Opara, Danica Hrovatič, Helena Kos Petek, Ljubica Podboršek

ODSOTNI: Igor Bele, Marko Jesenšek

OSTALI PRISOTNI: Bernarda Kokalj, Alenka Levec

Sejo je vodil dr.Stane Košir, predsednik Sveta.

Predlog dnevnega reda:
1. Ugotovitev prisotnosti in sprejem dnevnega reda
2. Pregled realizacije sklepov in verifikacija zapisnika 5.seje Sveta
3. Poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2006
4. Poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006
5. Razno,predlogi,pobude

AD 1: Ugotovitev prisotnosti in sprejem dnevnega reda:

Predsednik Sveta dr.Stane Košir je ugotovil, da je od 16 članov Sveta prisotnih 9 članov ter da je podana sklepčnost in da Svet lahko prične z delom.

V nadaljevanju je predlagal dnevni red, na katerega člani niso imeli pripomb.

K 1. točki dnevnega reda je bil sprejet naslednji sklep:

1. Svet sprejme predlagan dnevni red za 6. sejo Sveta.

Sklep je bil sprejet soglasno.

AD 2: Pregled realizacije sklepov in verifikacija zapisnika 5.seje Sveta

G.Stane Košir je predstavil realizacijo sklepov 5.seje sveta, ki je bila 15.11.2006 in ob tem ugotovil, da so vsi sklepi realizirani.

K 2.točki dnevnega reda je svet sprejel sklep:

1. Svet je sprejel poročilo o realizaciji sklepov 5.seje Sveta za slovenski znakovni jezik, ki je bila dne 1511.2006 in potrdi zapisnik seje.

Sklep je bil soglasno sprejet.

AD 3: Poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik za leto 2006 (poročevalec: dr.Stane Košir)

Člani sveta so skupaj z vabilom prejeli poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik za leto 2006, katerega se posreduje tudi Vladi Republike Slovenije, iz katerega je moč razbrati trend naraščanja tolmačenja v javnih institucijah, kar nedvomno kaže na to, da so javne institucije bolj seznanjene z določili zakona. Člani sveta na posredovano poročilo niso imeli pripomb, zato je bil sprejet naslednji

SKLEP:

1. Sprejme se poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik za leto 2006, katerega se posreduje Vladi RS.

Sklep je bil soglasno sprejet.

AD 4: Poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006

Člani sveta so skupaj z vabilo ma sejo prejeli tudi poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za leto 2006. Iz poročila so bili izpostavljeni naslednji podatki:
– v letu 2006 je pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika uveljavilo 823 oseb, od tega 51 oseb s statusom dijaka ali študenta;
– potreba po tolmačih se vsako leto povečuje, kar kaže na večjo osveščenost tako uporabnikov, kakor ostalih institucij;
– primerjava z leto 2005 kaže, da se je število ur tolmačenja povečalo za 30%, razveseljiv pa je podatek, da je bilo opravljeno 60% več tolmačenja v javnih institucijah;
– povečuje se tudi število tolmačev s certifikatom, saj jih je konec leta vpisano 32 tolmačev.

V razpravi, ki je sledila, je bilo pohvaljeno delo Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki se v polni meri angažira za nemoteno uresničevanje zakonske pravice gluhih do tolmača, kakor tudi odnos javnih institucij, ki so prepoznale potrebo po prisotnosti tolmača.

V nadaljevanju je bilo opozorjeno na problem pri zagotavljanju tolmača v postopkih pred sodišči, kjer je tolmačenje zakona odvisno od posameznega sodnika. Tako se še vedno pojavljajo primeri, ko sodniki zavrnejo plačilo stroškov tolmačenja z izgovorom, da niso naročniki tolmača, saj v praksi gluhe osebe same naročijo tolmača v izogib zavlačevanja postopkov. Pravtako se še vedno pojavljajo težave pri priznavanju višine stroškov, saj nekateri sodniki priznajo stroške tolmača po naši tarifi in ne po tarifi za sodne tolmače, ki je bistveno višja. Nadalje se pojavljajo tudi primeri zavrnitve prisotnosto tolmača v posameznih postopkih z izgovorom, da to vlogo lahko prevzamejo svojci gluhe osebe, kar pa je po oceni prisotnih nesprejemljivo, saj lahko prihaja do navzkrižja interesov po eni strani, po drugi strani pa svojci niso usposobljeni in kvalificirani tolmači.

Ob tem so se vsi prisotni strinjali, da bi ministrstvu za pravosodje ponovno posredovali dopis, v katerem bi jih opozorili na težave, ki se pojavljajo v praksi.

Sprejet je bil

SKLEP:

1. Poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za obdobje od 01.01.2006 do 31.12.2006 se v celoti sprejme.

Sklep je bil sprejet soglasno.

AD 5: Razno,predlogi,pobude

Direktorica zavoda je seznanila prisotne, da je Vlada RS imenovala člane Sveta za slovenski znakovni jezik leta 2003. Ker je običajni mandat članov 4 leta in bi se le ta iztekel leta 2007, je prosila MDDSZ, kako j z mandatom članov sveta.

Na sami seji je ga.Dana Batič pojasnila, da člani sveta nimajo mandata, spremembo članov sveta lahko predlagajo predlagatelji.

Pod to točko je direktorica zavoda poprosila prisotne za sugestije, katere vsebine bi naj poročilo še zajemalo.

Podan je bil predlog, da bi vključeval prpodročja na katerih gluhe osebe največkrat uporabljajo tolmača, vendar so se člani sveta strinjali, da bi to bilo lahko v nasprotju z varovanjem osebnih podatkov.

Ga.Frida Planinc je opozorila, da je še vedno veliko število gluhih oseb, ki nimajo odločbe o pravici do uporabe slovenskega znakovnega jezika ter da je želja nekaterih, da bi se vavčerji “pretopili” v denarna sredstva.

Pojasnjeno ji je bilo, da je namen zakona odpravljanje komunikacijske ovire gluhih oseb ter zagotavljanje enakopravnosti v okolju in ne izboljšanje njihove finančne situacije, kar je mogoče predmet drugih zakonov.

G.Dobnikar je zastavil vprašanje, zakaj ni gluha oseba član komisije za preverjanje znanja in spretnosti za NPK tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika.

Pojasnjeno mu je bilo, da so pogoji za člane komisije določeni v katalogu standardov znanj in spretnosti, kjer je med drugim zapisano, da morajo člani komisije imeti državno licenco. Kljub temu je svet zavoda sprejel sklep, da bo pri postopkih certificiranja prisotna gluha oseba, ki že ima izkušnje na tem področju in je poznavalka znakovnega jezika.

Ga.Meri Moderndorfer je seznanila prisotne z očitki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, da združenje nič ne dela na področju razvoja slovenskega znakovnega jezika.

Glede razvoja slovenskega znakovnega jezika je bilo pojasnjeno, da združenje za to nalogo ne prejema nikakršnih finančnih sredstev, da je v letu 2007 posredovalo program na ZDGNS za financiranje iz sredstev FIHO, a je bil brez pojasnila izločen, saj ravno tolmači pri svojem delu najbolj pogrešajo nove kretnje, saj so vsebine tolmačenja čedalje bolj raznolike. Po znanih podatkih je nalogo razvoj znakovnega jezika prevzela ZDGNS, za kar je prejela finančna sredstva FIHO.

Predsednika sveta dr.Stane Košir je pojasnil, da je ena izmed nalog sveta skrb za razvoj slovenskega znakovnega jezika, kar pa ne pomeni, da bo svet nosilec projekta.

Seja je bila zaključena ob 14.00 uri.

Zapisala:
Jasna Bauman l.r.

Predsednik sveta:
dr.Stane Košir l.r.