ZAKLJUČNO POROČILO S PROBLEMSKE KONFERENCE ‘TOLMAČ – POMEMBEN ČLEN IZVAJANJA ZAKONA O UPORABI SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA’


Kljub temu, da je Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika v veljavi že tri leta, praksa kaže, da je še veliko ovir pri uresničitvi zakona, ki izhajajo iz nepoznavanja vsebine zakona, poskusov onemogočanja uresničitve pravice do tolmača in nepriznavanja strokovnih kompetenc tolmačem znakovnega jezika.

Z namenom osvetliti problematiko smo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve organizirali problemsko konferenco z naslovom “Tolmač – pomemben člen izvajanja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika”, ki je potekala dne 24.novembra 2005 v Ljubljani. Konferenca je bila namenjena predstavnikom državnih organov, organov lokalne samouprave, izvajalcem javnih služb in izvajalcem javnih pooblastil, katere zakon omenja kot subjekte, ki so dolžni izvajati določila zakona.

Konference se je udeležilo več kot 70 predstavnikov različnih institucij iz območja cele države.

Prvi del konference je bil namenjen seznanitvi z vsebino zakona, pomenom zakona ter morebitnimi razhajanji med predpisom in prakso, predstavitvi nacionalne poklicne kvalifikacije tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika in s kompetencami tolmačev kot izvajalcev pravice gluhih oseb do tolmača.

V drugem delu konference je bila priložnost seznaniti se s pomenom in vlogo tolmača z uporabniške perspektive, predstavitvijo zahtevanih pogojev za opravljanje tega poklica v ZDA in Italiji ter predstavitvijo izkušenj tolmačev pri opravljanju svojega poklica v slovenskem prostoru.

Iz vsebine predavanj in kot zaključke konference lahko strnemo naslednje vsebine:

  • uporaba znakovnega jezika je pravica gluhega v postopkih pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in drugimi izvajalci javnih služb;
  • je njegova pravica tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, kjer je gluhota ovira za zadovoljevanje človekovih potreb;
  • pravica se uresničuje s pomočjo tolmača vedno, ko sporazumevanje v prilagojenih tehnikah ne omogoča njihovega enakovrednega sodelovanja v postopkih;
  • Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naj prevzameta vlogo posredovalcev ustreznih informacij vodstvom šol;
  • Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika opravlja strokovno delo, za katerega se zahteva osvojitev standardov znanj in spretnosti, predpisanih s katalogom in določenimi kompetencami;
  • Vlogo tolmača/tolmačice slovenskega znakovnega jezika je potrebno razumeti kot tisti člen, s pomočjo katerega gluhe osebe uresničujejo svojo zakonsko pravico;
  • NPK tolmača/tolmačice slovenskega znakovnega jezika bi lahko razvili v model priložnosti za fleksibilno zaposlovanje ob ustreznem vrednotenju dela, socialne varnosti, povezovanja tolmačev, skrbi za izpopolnjevanje in razvoj tolmačenja ter karier tolmačev;
  • V smislu prijazne uprave ustvariti takšne pogoje, da bo pravica gluhih oseb zaživela v polni meri.

Poročilo pripravila:
dr. Stane Košir
Jasna Bauman