POROČILO O POSVETU


Uporaba znakovnega jezika je pravica gluhih
Kako jo uveljaviti?

Ljubljana, 5.december 2006

Zavod Združenje tolmačev slovenskega znakovnega jezika je decembra 2006 pripravil 2. posvet o izvajanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Na posvet so bili vabljeni predsedniki in tajniki Zveze društev gluhih in naglušnih, člani Sveta za slovenski znakovni jezik in tolmači slovenskega znakovnega jezika. Vsebino (gl. program) smo zasnovali na podlagi informacij, ki so nam jih posredovali čez leto tolmači in uporabniki – gluhe osebe, ko so naleteli na težave in ovire pri uresničevanju zakona. S posvetom smo želeli doseči dva cilja: s povzemanjem značilnih življenjskih situacij prikazati pravilne postopke uresničevanja 10.člena ZUSZJ v izogib nadaljnih problemov in okrepiti medsebojno sodelovanje uporabnikov in izvajalcev Zakona, s čimer se ustvarja ustrezna oblika za medsebojno komunikacijo.

Posvet je pozdravil mag. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide MDDSZ. Dr. Stane Košir, predsednik Sveta za slovenski znakovni jezik je predstavil delo Sveta in ga podkrepil z vrsto zanimivih statističnih podatkov. Žal je odpadlo napovedano predavanje Franca Planinca o vlogi ustanovitelja Zavoda Združenja tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Darja Fišer je predstavila posebno obliko prevajanja in sicer timsko tolmačenje, ki je tudi pri nas pogosto, vendar pa teoretično še ne dodelano. Osrednjo temo, izvajanje 10. člena ZUSZJ, je predstavila Jasna Bauman na praktičnih primerih, in sicer v dveh sklopih glede na to, kdo je plačnik storitve tolmačenja. Predavanju je sledila diskusija, v kateri je med drugimi odgovarjala in pojasnevala nekatere vsebine zakona gospa Tanja Dular iz MDDSZ, katera je od začetka sodelovala pri snovanju Zakona.

Sodelujoči na posvetu so strnili svoja razmišljanja in stališča v naslednje zaključke:

1. Oblikovati in verificirati sistemsko ureditev timskega tolmačenja;
2. Okrepiti vlogo Sveta za slovenski znakovni jezik v smislu koordinacije interesov tolmačev in uporabnikov slovenskega znakovnega jezika;
3. Gluha oseba je nosilec pravice do uporabe slovenskega znakovnega jezika, to pa pomeni imeti dolžnost poznati pravice in se naučiti to znanje uporabljati. Tretja točka je nedvomno naloga ZDGNS, ki je tudi ustanoviteljica Zavoda.

Udeleženci so dobili na zaključku posveta anonimni vprašalnik, s katerim so ocenili uspešnost posveta. Vprašalnik je izpolnilo 26 udeležencev. Vsebino so ocenili med prav dobro in odlično, način vodenja in dela skoraj odlično, kvaliteto gradiva med dobro in prav dobro oceno izključno zato ( v opisnem/prostem delu vprašalnika), ker so želeli imeti predavanja v pisni obliki pred začetkom posveta. V prostih odgovorih je večina udeležencev izrazila željo po več podobnih strokovnih srečanjih. V kratkem bo Zavod v obliki brošurice izdal vsebino s posveta in jo poslal prijavljenim udeležencem.

Služba združenja