Naloge Sveta za slovenski znakovni jezik so opredeljene v 24. členu Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika:
– skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika,
– skrbi za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika,
– spremlja izobraževanje, usposabljanje in delo tolmačev za slovenski znakovni jezik ter dinamiko pridobivanja certifikatov,
– predlaga spremembo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za tolmača znakovnega jezika,
– sodeluje z ustreznimi organi na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, sodstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, športa, kulture in drugimi organi,
– predlaga pristojnim organom uskladitev vprašanj, pomembnih za izvajanje zakona,
– seznanja se z reševanjem ugovorov v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja,
– obravnava druga vprašanja ter zagotavlja pomoč pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na uporabo znakovnega jezika.
V letu 2011 je imel svet 2. redni seji, na katerih se je seznanil oziroma sklepal o naslednji problematiki:
– obravnaval in sprejel je poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2010;
– obravnaval in sprejel je poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za obdobje od 1.1. do 31.12.2010;
– poročilo o uveljavljanju ZUSZJ za prvo polletje 2011;
– na izredni seji je bil predstavljen predlog Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami s strani predstavnic MŠŠ in na kateri je bil oblikovan predlog, da je pripravo zakona potrebno uskladiti z ZUSZJ. Pripravljeni so bili amandmaji, ki so bili skoraj v celoti sprejeti;
– kot temo tradicionalnega posveta se je svet odločil opozoriti na tolmačenje gluhoslepim osebam, predstaviti ovire in dileme, s katerimi se srečujejo tolmači ter opozoriti, da gluhoslepe potrebujejo tako spremljevalca, kakor tolmača in da to ne gre enačiti;
– svet je ponovno opozoril na neimenovanje članov sveta.
V zvezi z izvajanjem zakona je potrebno izpostaviti nekaj statističnih podatkov:
– odločbo o pravici do uporabe slovenskega znakovnega jezika je pridobilo 892 gluhih oseb, od tega 48 oseb s statusom dijaka ali študenta;
– v letu 2011 je bilo opravljeno 13.761 ur tolmačenja, od tega je bilo 8.917 ur, plačljivih z vavčerjem in 4.844 ur, katerih plačniki so javne institucije;
– v register tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki ga vodi MDDSZ, je trenutno vpisano 44 tolmačev;
– storitev tolmačenja se izvaja na podlagi podjemne pogodbe (17 tolmačev), 27 tolmačev pa opravlja to dejavnost kot samostojni podjetnik.
1. Ocenjujemo, da je bilo delo Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2011 uspešno, saj je čutiti večjo osveščenost slišeče javnosti pri zagotavljanju pravice gluhih oseb do tolmača, ki se kažejo v pozitivnih odzivih. Kljub aktivnosti sveta pa ostaja odprto vprašanje, pomembno za izvajanje zakona:
Skrb za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika ter razvoj znakovnega jezika sta zaupana Svetu Vlade RS za slovenski znakovni jezik in Zavodu Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, a brez zagotovitve finančnih sredstev. V naročeni ekspertizi o Stanju slovenskega znakovnega jezika so nakazane nekatere rešitve, a bistvenega premika na tem področju ni zaznati. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politico 2007-2011 je vsebovala zapisane cilje, ki bi to področje uredili, a do realizacije ni prišlo. Ker je v pripravi nova resolucija do leta 2016 smo ponovno pripravili predlog z isto vsebino in upamo, da bo način financiranja zastavljenih ciljev zapisan v resoluciji.
dr. Stane Košir l.r.
predsednik sveta
December, 2011