Naloge Sveta za slovenski znakovni jezik so opredeljene v 24. členu Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika:
– skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika,
– skrbi za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika,
– spremlja izobraževanje, usposabljanje in delo tolmačev za slovenski znakovni jezik ter dinamiko pridobivanja certifikatov,
– predlaga spremembo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za tolmača znakovnega jezika,
– sodeluje z ustreznimi organi na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, sodstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, športa, kulture in drugimi organi,
– predlaga pristojnim organom uskladitev vprašanj, pomembnih za izvajanje zakona,
– seznanja se z reševanjem ugovorov v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja,
– obravnava druga vprašanja ter zagotavlja pomoč pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na uporabo znakovnega jezika.
V letu 2008 je imel svet 2. redni seji, na katerih se je seznanil oziroma sklepal o naslednji problematiki:
– obravnaval in sprejel je poročilo o delu Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2007;
– obravnaval in sprejel je poročilo o uveljavljanju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika za obdobje od 1.1. do 31.12.2007;
– seznanil se je s poročilo in zaključki s posveta o Standardizaciji slovenskega znakovnega jezika;
– seznanil se je z vsebino zastavljenih poslanskih vprašanj ter odgovori na te;
– Vladi RS je posredoval predlog za imenovanje predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v svet, a do imenovanja ni prišlo;
– svet je seznanjem z rednim informiranjem ZDGNS in društev gluhih in naglušnih Slovenije glede uveljavljanja pravice do tolmača, kar izvaja služba združenja.
V zvezi z izvajanjem zakona je potrebno izpostaviti nekaj statističnih podatkov:
– odločbo o pravici do uporabe slovenskega znakovnega jezika je pridobilo 857 gluhih oseb, od tega 44 oseb s statusom dijaka ali študenta;
– v letu 2008 se kaže trend naraščanja opravljenega števila ur tolmačenja, ki je v primerjavi z letom 2007 kar za 28% višji. V letu 2008 je bilo opravljeno skupaj 11.508 ur tolmačenja (v letu 2007 8.968 ur) oziroma 8.997 ur, plačljivih z vavčerjem (v letu 2007 je bilo 6.868 ur) in 2.511 ur, katerih plačniki so javne institucije (v letu 2007 je bilo 2.100 ur);
– v register tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki ga vodi MDDSZ, je trenutno vpisano 38 tolmačev;
– storitev tolmačenja se izvaja na podlagi podjemne pogodbe (22 tolmačev), 16 tolmačev pa opravlja to dejavnost kot samostojni podjetnik.
Ocenjujemo, da je bilo delo Sveta za slovenski znakovni jezik v letu 2008 zelo uspešno, saj je čutiti večjo osveščenost slišeče javnosti pri zagotavljanju pravice gluhih oseb do tolmača, ki se kažejo v pozitivnih odzivih. Kljub aktivnosti sveta pa ostajajo nekatera vprašanja, pomembna za izvajanje zakona, odprta:
1. še vedno je kršena pravica gluhih do tolmača v času študija, kljub temu, da je ministrica za visoko šolstvo v prejšnji vladi v odgovoru na poslansko vprašanje pritrdila mnenju MDDSZ, ki tolmači zakon tako, da imajo gluhi študentje pravico do tolmača med predavanji.
2. še vedno je opaziti neenotno prakso pri zagotavljanju tolmača v postopkih pred sodiščem, o čemer smo že leta 2006 obvestili Ministrstvo za pravosodje, Sodni svet, a žal nismo prejeli nobenega odgovora. Koncem leta 2008 smo prejeli dopis Ministrstva za pravosodje, s katerim nas obveščajo, da so naš dopis odstopili Vrhovnemu sodišču, katero pa se še ni odzvalo.
3. naslednje področje, kjer je zaslediti različno prakso pri uresničevanju zakona so postopki pred policijskimi postajami. Tako si nekatere policijske postaje razlagajo določila zakona tako, da je prisotnost tolmača možna le v primeru, če ga naroči policijska postaja ter da stroške tolmača krijejo le tistim tolmačem, s katerim imajo sklenjene avtorske pogodbe. Na nedoslednost smo že opozorili Generalno policijsko postajo ter jih opozorili, da Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da storitev tolmačenja opravljajo osebe, ki so si pridobile certifikat in so vpisane v register tolmačev, ki ga vodi MDDSZ. Pravtako smo jih opozorili, da po mnenju MDDSZ tolmačenje ni avtorsko delo ter da Tarifa za plačilo storitev tolmačenja določa način izvajanja tolmačenja.
4. Skrb za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika ter razvoj znakovnega jezika sta zaupana Svetu Vlade RS za slovenski znakovni jezik in Zavodu Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, a brez zagotovitve finančnih sredstev. Zato se je v letu 2008 aktivno pristopilo k izdelavi Ekspertize o stanju znakovnega jezika, v okviru katere so nakazane možne rešitve, predvsem pa splošno priznavanje slovenskega znakovnega jezika kot jedrne sestavine kulturne identitete gluhe skupnosti ter vzpodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela na področju slovenskega znakovnega jezika;
5. eden izmed zelo perečih problemov so tudi programske vsebine, ki jih izvaja RTV Slovenija in niso prilagojene gluhi skupnosti. O tej problematiki je bil obveščen odgovorni urednik informativnega programa RTV SLO, Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, a napredka v smislu zagotavljanja pravice gluhih oseb do uporabe slovenskega znakovnega jezika ni. Res je, da RTV Slovenija veliko število oddaj podnaslavlja in s tem omogoča spremljanje oddaj tudi gluhim osebam, a žal so ti podnapisi pri posameznih oddajah zelo pomanjkljivi (primer: osrednji TV dnevnik je podnaslovljen le v delu, ko napoveduje dogodke voditelj, izjave posameznih akterjev pa niso podnaslovljene tako, da gluhi gledalec ne dobi popolne informacije, občasno pa se dogaja, da podnapisi sploh ne sledijo govorni informaciji). Zadnji odmeven primer nespoštovanja določil zakona so bile oddaje namenjene predsedniškim kandidatom, ki niso bile posredovane v prilagojeni tehniki, kljub večkratnim prošnjam in pozivom, naj jih TV Slovenija opremi s tolmačem, kar se je v preteklosti že dogajalo. Ugotovitev gluhe skupnosti je, da jim TV Slovenija ne omogoča zakonske pravice do uporabe slovenskega znakovnega jezika, da vztrajno zavrača sodelovanje tolmačev pri posameznih dnevno informativnih oddajah , da gluha skupnost ostaja neinformirana s strani TV Slovenija, kar se je izkazalo tako pri predsedovanju Slovenije Evropski skupnosti, kakor tudi pri volilnih oddajah. Edini oddaji, ki sedaj potekata na TV Slovenija prevedeni v znakovni jezik sta oddaji Zgodbe iz školjke, ki je namenjena otrokom in oddaja Prisluhnimo tišini, ki jo pripravlja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
dr. Stane Košir l.r.
predsednik sveta